Ali je med ledeno kopeljo priporočljivo drhteti?
Človeško telo ima dva mehanizma za termogenezo (proizvodnjo toplote):
Drhtenje mišic: to je nehoten odziv telesa na mraz, kjer se mišice hitro krčijo in sproščajo, da ustvarijo toploto.
Termogeneza brez drhtenja: ta poteka v rjavem maščobnem tkivu (rjava maščoba), kjer se toplota proizvaja brez mišičnih kontrakcij.
S staranjem se količina rjave maščobe zmanjšuje, zato postane drhtenje glavni mehanizem za ohranjanje toplote. Za začetnike v izpostavljanju mrazu je drhtenje normalen odziv, ki se običajno zmanjša po približno enem tednu aklimatizacije. Nekateri izkušeni posamezniki lahko z nadzorom dihanja in sproščanjem mišic zavestno odložijo ali preprečijo drhtenje, kar lahko poveča variabilnost srčnega utripa (HRV) in psihološko odpornost.
Poleg termogeneze lahko drhtenje služi tudi kot mehanizem za sproščanje travme, kjer telo skozi tresenje sprošča nakopičen stres. Zato je pomembno poslušati svoje telo in prepoznati, kdaj je drhtenje koristno za ogrevanje ter kdaj morda služi drugim namenom.
Obstajajo primeri, kot je Wim Hof, ki lahko z miselnim fokusom aktivira svojo rjavo maščobo, ter plavalec Lewis Pugh, ki je pred plavanjem v hladnih vodah zaznal dvig telesne temperature, kar nakazuje na možnost "anticipatorne termogeneze" – povečane proizvodnje toplote zaradi miselne priprave na mraz.
Kdaj dovoliti drhtenje? Kdaj se mu upreti?
Ko začenjate s hladno terapijo, se ne obremenjujte z drhtenjem. Ko začutite refleks drhtenja, pomeni, da ste aktivirali svoj simpatični živčni sistem, vstopili v toplotni primanjkljaj in vaše telo je začelo termogenezo. Vaše telo je začelo postopek preoblikovanja bele maščobe v rjavo. Po približno sedmih do desetih dneh se bo vaša termogeneza premaknila iz drhtenja v prevladujočo ne-drhtečo termogenezo.
Ko se enkrat prilagodite na mraz in razvijete sposobnost ne-drhteče termogeneze, bo upiranje refleksu drhtenja s strukturiranim dihanjem okrepilo vaš parasimpatični živčni sistem, povečalo variabilnost srčnega utripa in izboljšalo tonus vagusnega živca. Z vadbo interocepcije – torej povečevanjem zavedanja telesa in občutkov v njem – ter uporabo refleksa drhtenja kot biološke povratne informacije boste gradili psihološko odpornost na stres.
Še vedno pa bodo prišli slabši in bolj naporni dnevi, ko vas morda prevzame tesnoba, poveča se stres ali pa se soočate s težko situacijo v življenju … na te dni se prepustite drhtenju in si že ob potopu v ledeno kopel recite, "Danes sem tukaj, da drhtim."
Vaši živci vam bodo morda hvaležni.
